Narava se že prebuja in vse daljši dnevi kar kličejo na daljše sprehode v gozd. S toplejšimi temperaturami se iz zimskega spanja prebudijo tudi klopi, znani prenašalci številnih bolezni, med katerimi so najbolj nevarne klopni meningoencefalitis, lymska borelioza in erlihioza. Te bolezni so najbolj pogoste v Sloveniji, največ okužb pa se zgodi v obdobju med aprilom in septembrom, saj so takrat v okolju najboljši pogoji za njihov obstoj in razmnoževanje.
Marsikdo izmed nas se klopov zelo boji, celo bolj kot medvedov in kač. Iz medijev pogosto slišimo težke zgodbe, ko klopni meningoencefalitis pri bolniku pusti trajne posledice. V najhujših primerih se morajo oboleli po končanem zdravljenju ponovno naučiti osnovnih veščin, kot so hoja, branje, pisanje in podobne sposobnosti, ki jih razvijemo v otroštvu. Pri klopnem meningoencefalitisu virus prizadene možgansko ovojnico in osrednje živčevje, ki lahko v najslabšem primeru vodi celo v smrt. Taki primeri so sicer v Sloveniji precej redki, vseeno pa se je potrebno zavedati, da je klopni meningoencefalitis zelo resna bolezen, ki zahteva bolnišnično zdravljenje pod nadzorom strokovno usposobljenih zdravnikov.
Za večino klopnih bolezni je značilno, da se v prvih nekaj dneh po ugrizu ne zgodi popolnoma nič. Strokovno rečemo temu času inkubacijska doba. Po navadi traja nekje med 7 in 14 dnevi. Temu obdobju sledi prva faza bolezni, ki spominja na simptome gripe. Neprestano smo utrujeni, pogosti so glavoboli in bolečine v mišicah. Prisotna je tudi povišana temperatura in bruhanje. Po končanju te faze sledi obdobje izboljšanega počutja. V kolikor imamo srečo se lahko bolezen na tej stopnji tudi konča. Pri drugih pa se po nekaj dneh mirovanja začnejo kazati bolečine v vratu in glavi, poleg tega pa je prizadeta tudi zmožnost vida in razumskega odločanja. Klopni meningoencefalitis lahko na našem zdravju pusti trajne posledice, kot so zmanjšana delovna sposobnost, motnje koncentracije in motorike, ter v najhujših primerih smrt.
Na srečo lahko verjetnost za to, da nas prizadene klopni meningoenceflitis, precej zmanjšamo s tem, da se cepimo. Precepljenost v Sloveniji je sicer v primerjavi s sosednjo Avstrijo zelo nizka. Cepljenje je obvezno in brezplačno samo za poklice, ki predstavljajo povečano možnost, da obolimo za klopnim meningoencefalitisom. Sem spadajo predvsem gozdni delavci, lovci in študentje Biotehniške fakultete, saj veliko ur med študijem preživijo v gozdu. Za najboljšo zaščito pred boleznijo se je priporočljivo cepiti trikrat v obdobju enega leta. Nato pa potrebujemo le poživitvene odmerke na vsake 3 leta. Cepljenje je priporočljivo tudi za starejše, saj so statistično gledano precej bolj dovzetni za to, da zbolijo. Tudi za ostale ljudi, ki so večkrat na teden v gozdu, je vsekakor priporočljivo, da s cepljenjem zmanjšajo možnost za razvoj te težke in hude bolezni. S tem se boste lahko večkrat in brez skrbi odpravili v naravo, kjer boste napolnili baterije po napornih dnevih.
