O tem so se strinjali predstavniki vseh poslanskih skupin v DZ, složnosti pa je bilo konec, takoj ko so se začeli pogovarjati o tem, kako to doseči. Zavedamo se, da imajo poleg človeškega faktorja velik pomen za varnost cestnega prometa tudi varnost vozil, omejitve pri prostornini motorjev za mlade, vzdrževanje in izboljšanje cestne infrastrukture, vzgoja, izobraževanje, svetovanje in opozarjanje,« je v uvodni besedi k včerajšnji tretji obravnavi novele zakona o varnosti cestnega prometa dejal minister za promet in poudaril, da spremembe zakona ne prinašajo le višjih kazni, ampak tudi več varnosti za vse udeležence v prometu.
Pri predstavitvi stališč poslanskih skupin so se predstavniki vseh strank strinjali, da je treba za zmanjšanja števila prometnih nesreč na naših cestah, predvsem tistih, ki se končajo s smrtjo, nujno nekaj storiti. Ko pa je pogovor nanesel na to, kako to storiti, pa je bilo složnosti med koalicijo in opozicijo hitro konec. Govorniki iz koalicijskih strank so v svojih nastopih poudarjali, da bodo predlagane zakonske spremembe prav gotovo prinesle izboljšanje varnosti na slovenskih cestah, odgovornim za najhujše tragedije na slovenskih cestah pa da bodo z novim zakonom »dokončno stopili na prste«. Pri tem so zatrdili, da se zavedajo, da zakon ni dokončna in edina rešitev, saj je mogoče na področju izboljšanja varnosti cestnega prometa veliko doseči tudi z izboljšanjem javne cestne infrastrukture.
Poslanci vseh opozicijskih poslanskih skupin so napovedali, da zakona ne nameravajo podreti. Mislijo, da je zakon slab, saj stavi zgolj na veliko povišanje kazni ter povsem zanemarja tisto, kar je v prometni varnosti najpomembnejše, to pa je prometna kultura. Predlagateljem so očitali, da so ob resnično velikem povečanju kazni, ki ponekod presega večkratnik povprečne slovenske plače ali pokojnine, povsem »brez slabe vesti« predlagali odpustke, ki jih dobivajo lastniki podjetij, kjer poklicno opravljajo avtoprevozništvo. Poudarjeno je bilo, da vlada z zakonom nekatere sicer pereče težave rešuje na plečih državljanov, sam zakon pa je označil za »nov tarifni pravilnik«. Spomnil je, da je bil poskus z zvišanjem kazni v tem mandatu že opravljen, a da so razmere v prometu še slabše, kot so bile. Kot je dejal, so predvidene kazni naravnost drakonske, vlado pa je vprašal, zakaj ni uporabila finskega modela, po katerem je kazen vezana na dohodek kršitelja.
