Precej znanstvenih študij dokazuje, da je zdravje ust povezano s splošnim zdravjem. V ustih imamo ves čas okoli 70 tisoč različnih vrst bakterij. Te so krive, da pri mehki in lepljivi hrani hitreje prihaja do reakcij. Rezultat so kisline, ki mehčajo zobno sklenino. To pa ogroža zdravje zob. Najpogostejša bolezen ustne votline sta zagotovo karies in parodontalna bolezen. Slednja je značilna zlasti za starejše ljudi.
Že samo po nekaj urah po zaužiti hrani se bakterije pričnejo gostiti z neočiščenimi ostanki hrane. Ti se najpogosteje zadržujejo v medzobnih prostorih. Tam se nekatere bakterije lahko močno razmnožijo. Tvorijo se kisline, ki raztapljajo zobno površino, razgrajujejo zobe in povzročajo vnetje v obzobni kosti ter v dlesni.
Nezdravljeno vnetje dlesni
Če se vneta dlesen ne zdravi, ta sčasoma napreduje v globlja obzobna tkiva. Nastajajo obzobni žepki, v njih pa se kopičijo bakterije. Ko bolezen napreduje, se žepki zaradi propadanja tkiv poglabljajo. Zobje se pričnejo majati, ker nimajo več opore, in lahko tudi izpadejo in jih je možno nadomestiti z implantati. Z dovolj učinkovito ustno higieno to lahko preprečimo. Tako pripomoremo k bistveno boljšemu zdravstvenemu stanju zob, ustne votline pa tudi celotnega organizma.
Žepki nastajajo tudi pri parodontozi. To je bolezen obzobnega tkiva – parodonta. Prvo znamenje je vnetje dlesni. Vzroki so zobne obloge, zobni kamen, prevleke, slabo izdelane zalivke, mostički, proteze, preobremenitev zob, neustrezna prehrana, sladkorna bolezen, hormonske motnje, dedna nagnjenost, alergije.
Slaba skrb za ustno higieno
Parodontalna bolezen je najpogosteje posledica slabe ustne higiene. Prav tako so zanjo neredko krivi še kajenje, stres, uživanje alkoholnih pijač, nezadostno ali nepravilno ščetkanje zob, debelost. Takšna bolezen zob se lahko prepreči ali omili z redno, natančno in pravilno zobno higieno.
V hujših primerih parodontoze zdravljenje poteka s kirurškim posegom. Ta upočasni ali celo povsem ustavi napredovanje parodontalne bolezni. Klasični kirurški poseg vse pogosteje nadomešča sodobni operativni poseg z laserjem. Ta je manj boleč in precej bolj učinkovit.
Okužbe pri parodontalni bolezni
Znano je, da okužbe pri parodontozi motijo mehanizme koagulacije ter povzročajo spremembe v stenah koronarnih bakterij. Določene bakterije, ki se on vnetju obzobnih tkiv sproščajo, sodelujejo tudi pri nastanku ateroskleroze srčnih žil.
Osebe z napredovalno parodontalno boleznijo so dvakrat bolj izpostavljeni tveganju za srčni infarkt. Prav tako obstaja povezanost med parodontalnimi obolenji ter pogostostjo možganskega in srčnega infarkta.