Evropski ministri so v soboto na Brdu pri Kranju posadili 34 lip, včeraj pa je svoje simbolično drevesce, rdečecvetni glog, prispevala še miss Slovenije. V marcu in aprilu, ko si sledi več ekoloških praznikov in svetovnih dni, je ta ritualna zelenitev planeta še zlasti v modi. Zdi se, da je na Slovenskem najbolj primerna lipa, simbol naše državnosti. Toda kakšna je usoda tistih, na katerih korenine protokolarno vrže nekaj lopat zemlje kakšna znana osebnost? Obiskali smo štiri najbolj znamenite, osamosvojitveno na Trgu republike v Ljubljani, Drnovškovo na Bogenšperku, Najevsko in Jorasovo na slovensko-hrvaški meji.
Pred tedanjo skupščino so lipo posadili tik pred slovensko osamosvojitvijo. Sedemnajst let pozneje ni ne posebno znana ne na posebno uglednem mestu. Zasajena je na robu parkirišča, ob njej je izobešena slovenska zastava. »Nenavadno je, da glavno mesto države nima osrednjega spomenika dogodkom iz leta 1991. Lipa v betonskem koritu pač ne more biti glavni pomnik. Sploh pa se bojim, da ne bo dočakala desete obletnice, saj utegne shirati zaradi pomanjkanja zemlje,« je bil pred kakimi šestimi leti kritičen takratni mestni svetnik. A v resnici je te dni lipa že lepo ozelenela in je svoji starosti primerno velika in košata.
